OTROŠKI ŠOLSKI PARLAMENT
Šolsko leto: 2018 / 19
29. nacionalni šolski parlament:
Šola in šolski sistem
PREDSTAVNICE ŠOLSKEGA PARLAMENTA
na Ludviku
Predsednica: | Članica: | Članica: |
Maša Pohar, 9.c | Viva Kokalj, 9. c | Nika Novak, 9. c |
Tajnica: Tija Rutar, 7. a
Mentorica: Nataša Luković
NOVOSTI IN SMERNICE DELOVANJA OTROŠKEGA PARLAMENTA
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Te smernice so strnjene v 3 ključne misli, na podlagi katerih lahko gradimo naprej:
Razmišljali bomo o tem, kako lahko pozitivno spodbujamo učence k razmišljanju o spremembah v šolstvu in šolskem sistemu, ki je letošnja tema. Več poudarka bomo poskusili dati akciji, procesu, našemu odnosu do učencev in seveda obratno – odnosu učencev do nas. Od mentorjev se pričakuje moderiranje učencev.
KLJUČNE SPREMEMBE ZA DELO ŠOLSKIH PARLAMENTOV V ŠOLSKEM LETU 2018/19
POVZETEK DELA ŠOLSKEGA PARLAMENTA
V ŠOLSKEM LETU 2017 / 18
Konkretni problemi, ki so jih zaznali otroci in se jih je šolski parlament že lotil:
VSAKOLETNE NALOGE NAŠE ŠOLE:
|
![]() |
NALOGE TEKOČEGA ŠOLSKEGA LETA:
Ključna vprašanja, ki so bila obravnavana v šol. letu 2017/18 v zvezi s šolskimi sistemi:
Zaključki in predlogi:
|
![]() |
IZ DEBATE V AKCIJO
Šol. leto 2018 / 19
V delo šolskega parlamenta smo vključili preko predstavnikov oddelkov vse učence naše šole, ki so ponovno izrazili želje po spremembah na določenih področjih dela naše šole, v povezavi s šolskim sistemom in štirimi temami, ki so bile obravnavane v preteklem šolskem letu (Odnosi v šoli, Učne vsebine, Metode in načini poučevanja/učenja in Šola za življenje ).
Iz žeja smo skupaj oblikovali predloge izboljšav, ki bi jih bilo možno uresničiti na naši šoli. Izmed vseh podanih predlogov so učenci preko svojih oddelčnih predstavnikov izbrali tri področja, na katerih bomo v letošnjem in naslednjih šolskih letih poskušali vnesti pozitivne spremembe.
PODROČJA VNAŠANJA POZITIVNIH SPREMEMB, KAKOR SO JIH IZGLASOVALI UČENCI OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR
|
![]() |
|
![]() |
|
![]() |
SKUPNA SPOROČILA, UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKI 28. NACIONALNEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA NA TEMO ŠOLSTVO IN ŠOLSKI SISTEM
Vir: http://www.zpms.si/programi-in-projekti/otroski-parlament/ (13. 8. 2018; 14:54)
9. aprila 2018 smo se mladi parlamentarci in parlamentarke iz vse Slovenije zbrali v Državnem zboru RS na 28. nacionalnem otroškem parlamentu (NOP). Osrednja tema naših razprav je bila ŠOLSTVO IN ŠOLSKI SISTEM, ki so jo izbrali naši predhodniki na 27. NOP. O temi smo razpravljali od začetka šolskega leta na šolskih parlamentih, nadaljevali na mestnih, občinskih in regijskih parlamentih. Na nacionalnem parlamentu smo naša mnenja in ugotovitve združili in podali skupna sporočila, ki jih navajamo v nadaljevanju.
28. nacionalno zasedanje otroškega parlamenta je otvoril Marko Rengeo iz Pomurja, predsednik 27. NOP. Uvodoma so nas pozdravili: dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora RS, Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije in Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije. Na plenarnem delu zasedanja so se nam pridružili predsednik vlade dr. Miro Cerar, nekateri poslanci, ministri, varuhinja človekovih pravic in drugi gostje.
Na predlog udeležencev pripravljalnega sestanka, ki je potekal 27. marca 2018, smo izvolili Jureta Šimonka za predsednika 28. NOP ter 3 člane delovnega predsedstva: Primoža Oberč iz zasavske regije, Ano Matić s ptujske regije in Vido Volk iz savinjske regije. Marko Rengeo je ostal prisoten kot pomoč novoizvoljenemu predsedstvu.
V prvem delu zasedanja smo znotraj naslovne teme razpravljali v štirih delovnih skupinah:
V nadaljevanju predstavljamo naše ugotovitve in zaključke, ki so rezultat ne samo razprave na nacionalnem parlamentu, temveč tudi razprav, ki smo jih imeli od šolske ravni naprej.
SPLOŠNE UGOTOVITVE
Učenci o svojem delu in vlogi v šoli razmišljamo konstruktivno. Svoja stališča si želimo predstaviti učiteljem in s skupnimi močmi prispevati k izboljšanju šolstva in šolskega sistema.
V šoli se želimo učiti, družiti, biti dobre volje, pomagati drug drugemu, se učiti tako iz lastnih napak kot napak drugih. Želimo si prijateljskega odzivanja, ravnanja in vedênja brez nasilja. Sprejemamo tako pohvalo kot konstruktivno grajo.
Dober/uspešen učenec sodeluje pri pouku, ne ocenjuje drugih po zunanjosti, ne preklinja, je ostalim vzor, se uči sproti, je pripravljen priskočiti na pomoč, je strpen in prijazen.
Dober/uspešen učitelj ne razlikuje med učenci, je zabaven in ima smisel za humor, poskrbi, da učenci razumejo snov, pomaga učencem, ne kriči, razume učence in se z njimi pogovarja. Učitelj je odprt za razumevanje učenca in nima samo vloge poučevanja.
Za osnovno vzgojo otrok je odgovoren dom, ne šola. Učitelji imajo premalo pravic za vzpostavitev reda in discipline oz. ukrepanje v primeru nespoštljivega odnosa predrznih učencev. Učitelji učencem posredujejo znanje in vrline za življenje, pomagajo nam širiti znanje, dajejo veliko informacij, so odprtih rok za nasvete in pomoč. Učenci cenimo proaktivni pristop učitelja.
Izrazili smo kritiko do prevelikega vmešavanja staršev v šolo. Starši nimajo vstopa v razred in se ne smejo vmešavati v učni proces (razen v primerih, ko gre za kršitve otrokovih pravic). Starši naj nam pomagajo pri usmeritvah za nadaljnje šolanje, pri izbiri poklica, od njih pričakujemo spodbujanje, podporo, pomoč in da so vedno v bližini za pogovor.
Zavedanje učencev, da se učimo za svojo prihodnost, bi moralo biti večje, vsaj v zadnji triadi. Namesto na tekmovalnost med učenci se je potrebno osredotočiti na sodelovanje med učenci.
ODNOSI V ŠOLI
Govorili smo o dveh vrstah odnosov v šoli:
Odnos učenec – učenec ima zelo velik vpliv na naše življenje. Izpostavili smo odnose med mlajšimi in starejšimi učenci, ker smo opazili, da nas mlajši manj upoštevajo in spoštujejo kot včasih. Trudimo se biti vzor mlajšim. Pomembna se nam zdi pomoč posameznikom, neke vrste medgeneracijsko tutorstvo, učna pomoč med različno starimi učenci. Dobra rešitev se nam zdijo prijateljski razredi, npr. 1. in 9. razred ali kakšna druga starostna relacija. Razreda se obiskujeta, sodelujeta na različnih področjih (kulturnem, naravoslovnem, različnih dnevih dejavnosti). Dobro se nam zdi tudi skupno dežurstvo, saj sodelujeta dva različno stara učenca in se lahko na ta način povežeta. Za organizirano druženje pa se nam je zdela dobra ideja, da bi se v okviru krožkov družili s predstavniki različnih manjšin. Strpnost se nam zdi zelo pomembna, kot oviro pri tem pa vidimo jezik. Če tujci ne znajo jezika, imamo občutek, da imajo slabši odnos do nas, ne vemo, kako komunicirati in ne vemo, kaj pričakovati drug od drugega. Zato se nam zdi učenje jezika, pred vključevanjem v pouk, obvezno. To bi olajšalo različne težave.
Problem v odnosih predstavljajo tudi statusi (kulturnik, športnik). Učenci velikokrat statuse izrabljajo in so povod za spore. Pogoji za pridobitev statusa so na nekaterih šolah zelo ostri, na drugih pa ne. Zato bi morali preverjati pogoje in jih ponekod tudi zaostriti.
Za izboljšanje odnosov predlagamo omejitev uporabe mobilnih telefonov. Ne uporabljamo jih za pouk, ampak za različne igrice in komunikacijo, ki ne sodi v šolsko okolje. Predlagamo uporabo mobilnih telefonov samo med odmorom.
Pri odnosu učenec – učitelj/delavec v šoli (npr. čistilka, hišnik, kuharica) smo ugotovili, da je v večini šol največji problem v tem, da je do teh odraslih premalo spoštovanja. Menimo, da bi to lahko rešili s tem, da bi učenci in učitelji oz. drugi delavci zamenjali vloge, npr. za en dan ali en teden. Odnosi med učenci in učitelji so problem, ker večina učencev meni, da so učitelji neprofesionalni in da nimajo avtoritete. To bi lahko rešili z več ekskurzijami, npr. da bi učenci in učitelji preživeli več časa skupaj takrat, ko ni ocenjevanja. Učitelje bi bilo potrebno tudi preveriti, v smislu ali so kos svojemu poklicu in ali so primerni za ta poklic.
Odnose v šoli bi lahko izboljšali tudi tako, da bi imeli razredne ure že od 1. razreda dalje in bi pri teh urah reševali težave v medsebojnih odnosih. Pogovarjali smo se tudi o povezovanju šol z bivšimi učenci (kar nekatere šole že imajo in so s tem zelo zadovoljne) ter o povezovanju med šolami (npr. med šolami iz različnih regij, da bi primerjali, kako poteka pouk).
Predlogi za izboljšave:
UČNE VSEBINE
Učne vsebine so preobsežne. Zato so pod pritiskom učitelji, posledično pa to občutimo tudi učenci. Nekatere stvari so preveč poglobljene, preveč je podrobnosti, več bi moralo biti življenjskih stvari. Preveč je domačih nalog, učenci nimajo prostega časa in hitro izgubijo voljo in motivacijo za učenje.
Ugotavljali smo:
Predlogi za izboljšave:
Pobuda predstavnikom lokalne skupnosti:
Pobuda ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport:
METODE IN NAČINI POUČEVANJA/UČENJA
Učitelji naj uporabljajo različne učne metode in prilagodijo poučevanje glede na uspešnost učne metode. Želimo si, da bi učitelji več pozornosti posvečali iskanju motivacije, saj je ta pri učencih pogosto prenizka. Učence spodbujajo k čim večjemu sodelovanju in jih tudi motivirajo/ spodbujajo za učinkovitejše učenje.
Ugotavljali smo, da nas moti neenakomerna razporejenost ur pouka. Nekatere dneve imamo kratek pouk (npr. 5 ur), druge dneve pa dolg pouk (npr. 7 ali 8 ur). Želimo, da bi bil pouk enakomernejše razdeljen, vsak dan 5 ali 6 ur.
Modernizacija šole bi pomenila, da:
Predlogi za izboljšave:
ŠOLA ZA ŽIVLJENJE
V osnovni šoli pridobimo osnovno znanje. Šola naj nam nudi in omogoča trajnostno učenje in znanje. Želimo si več poklicne orientacije. Določeni dnevi v šolskem letu bi lahko bili posvečeni zunanjim predstavitvam poklicev ali pa bi prišli dijaki, študentje in nam predstavili dejansko stanje nadaljnjega izobraževanja.
Zdi se nam pomembno, da učitelji v nas iščejo talente, da se ocenjuje trud, ne samo nadarjenost. Želimo si, da bi nas učitelji znali tudi motivirati in spodbujati za učenje.
V šoli bi morali razmišljati tudi o tem, na kakšen način Slovenci ohranjamo svojo kulturno dediščino. Šola je tudi prostor in institucija, kjer se učimo o multikulturnosti. V današnjem svetu je zelo pomembno, da znaš sprejemati različnost, drugačnost in da tudi veš, kako se obnašati v drugih državah.
Zavedati se moramo, da živimo v 21. stoletju in temu primerno je treba spremljati in uporabljati tehnologijo in elektronske pripomočke, hkrati pa se zavedati tudi možnih nevarnosti in zlorab. Ob tem ne smemo pozabiti na pomen branja in pisanja.
Spodbudili bi starše, da svojih otrok ne »zavijajo v vato«, ker nas to dela »invalidne«. Starši se prevečkrat vključujejo v šolo, čeprav sploh ne vedo, kaj se v šoli pravzaprav dogaja. Menimo, da bi lahko bili organizirani pogovorni krožki za odrasle, kjer bi se starši seznanili z delom v šoli in preučevali več načinov vzgoje.
Predlogi za izboljšave:
Junij – julij 2018